Ali te je kdaj zanimalo, kako deluje evropski parlament? Kje je lociran, kako potekajo srečanja in kako poslanci med seboj komunicirajo? No, mene zagotovo je. Ko mi je profesorica Valerija Zorko ponudila priložnost obiskati Evropski parlament in srečanje mladih evropskih ambasadorjev, sem priložnost z veseljem sprejela.
14. 12. 2022 je bilo organizirano srečanje mladih v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Profesorica Zorko je v okviru poglabljanj za maturo iz sociologije sosošolki Saši Semprimožnik iz 4. Č in meni predstavila zanimivo možnost poglobitve najinega znanja o Evropski uniji in parlamentu ter vključevanju mladih v evropske zadeve.
Na letošnjem mladinskem seminarju smo lahko povabljenci Evropskega parlamenta ambasadorskih šol (EPAS), torej predstavniki več držav Evropske unije in Združenega kraljestva, skupaj s skupino Alumni de l’Académie Notre Europe poslušali navdihujoče zgodbe predstavnikov Ukrajine.
Vse zbrane so nas nato posedli v veliko sejno sobo. Predstavili so nam osnove delovanja Evropskega parlamenta in MEP-a (poslanci Evropskega parlamenta; Evropski parlament sestavlja 705 poslancev, izvoljenih v 27 državah članicah razširjene Evropske unije. Od leta 1979 so evropski poslanci izvoljeni na splošnih neposrednih volitvah za petletno obdobje). Izvedeli smo veliko novega, saj so nam omogočili notranji vpogled v delovanje in zasedanje parlamenta.
Osebno mi je bilo presenetljivo delovanje tolmačenja; v Evropski uniji je namreč 24 uradnih jezikov, vsak poslanec pa ima pravico govoriti v svojem maternem jeziku. Tako je potrebna široka mreža prevajalcev. Če bi gledali na situacijo iz matematičnega vidika, bi ugotovili, da je možnih 552 jezikovnih kombinacij. Zato, da sistem malce poenostavijo, so uvedli način prevajanja v zaporedju, da tolmač najprej govorjeni jezik prevede v angleščino, ostali prevajalci pa njegov prevod prevedejo v ostale jezike.
Sledil je intervju s podpredsednico Evropskega parlamenta Heidi Hautala, kasneje pa so se nam pridružili še predstavniki ukrajinskega naroda;
- Ivan Federov: izvoljeni župan ukrajinskega mesta Melitopol
- Oleksandra Matviychuk, odvetnica človekovih pravic, predsednica Centra za civilno svobodo NGO
- Yaroslav Bozhko: član civilnega upornega gibanja Rumene pentlje (the Yellow Ribbon)
Na srečanju je namreč po premoru zaradi epidemije Covid virusa končno bila spet podeljena nagrada Saharova. Nagrada Saharova za svobodo misli je največje priznanje, ki ga Evropska unija izkazuje posameznikom, skupinam in organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic in so izjemno prispevali k zaščiti svobode misli. Prek nagrade in z njo povezane mreže EU pomaga nagrajencem, ki jih podpira in opolnomoči pri njihovih prizadevanjih za obrambo svojih ciljev.
Čeprav je bilo nominacij za prejemnika nagrade več, pa je komisija odločila, da si letos nagrado najbolj zaslužijo prebivalci Ukrajine. Nagrada je bila prvič podarjena celotnemu narodu. To priznanje so si pogumni in borbeni ljudje prislužili zaradi vojne, ki se je med Ukrajino in Rusijo začela 24. 2. 2022, ko je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino. Prebivalci napadene države so branijo svojo domovino; napadom se upirajo z mobilizacijo in protinapadom, vendar nedolžni ljudje vseeno trpijo. Grozote, ki se namreč dogajajo, so nepredstavljive; ljudje bežijo iz države, ostajajo brez domov, imetja, prijateljev in družine. Pred kratkim so ostali celo brez elektrike in plina, trenutno živijo v mrazu in temi, z omejenimi viri energije. Evropska unija jim želi pomagati, svojo podporo pa so na tem srečanju pokazali s poklonom nagrade. Slavnostne podelitve se je preko video klica udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodymyr Zelenskyy, ki se je zbranim zahvalil za podporo in pomoč.
Po prireditvi so poslanci nadaljevali z zasedanjem, mi pa smo nadaljevali našo pot po parlamentu. Po kosilu je sledil pogovor med posameznimi državami s povezanimi državami. Slovenska delegacija smo se sestale s predstavnico slovenske in madžarske EPAS-a gospo Andreo Lovei in debatirali o naših interesih in vključenosti v Evropsko unijo in svet parlamenta.
V zaključnem delu pa smo se razdelili v dve skupini; na profesorje in učence. Mlade ambasadorje so nas naključno razdelili v 6 skupin; tako smo se lahko posamezniki med seboj bolje spoznali in navezali stike. Nato si je vsaka skupina morala izbrati neko temo, na podlagi katere smo morali sestaviti predstavitev in bi jo lahko predstavili parlamentu kot idejo povezovanja Evrope in njenih prebivalcev. Poudarek je bil torej na grajenju in poglabljanju zavesti kot evropski državljani. Tako sta morali dve ekipi narediti idejo, kako bi na svojo temo organizirali dogodek (event), ki bi povezal Evropejce, dve skupini sta premislili načine iskanja partnerjev, ki bi omogočili uresničitev ideje/ teme, dve skupini pa sta iskali načine promocije svoje teme na socialnih omrežjih. Na koncu smo skupine na podlagi naše raziskave, naših ugotovite in zaključkov ter v sklopu naše teme morale sestaviti »tvite«, ki bi naše ideje lahko predstavil Evropi in ljudem. Tvite smo na koncu predstavili tudi našim profesorjem, ki so se nam kasneje tudi pridružili.
S tem se je naše srečanje in druženje zaključilo. Organizatorji so se nam zahvalili za udeležbo, mi pa smo jim izrekli pohvale za dobro organizacijo, zanimivo in poučno srečanje ter neverjetno priložnost.
Delovanje parlamenta je zelo kompleksen in zapleten proces, poslanci pa nosijo veliko odgovornosti. Delo evropskega poslanca zahteva nenehno potovanje, obiskovanje različnih evropskih parlamentov in parlamentarnih srečanj, kjer razpravljajo o evropskih in globalnih izzivih ter sprejemanju novih zakonov. Jezik je osnova vsakega naroda, zato je pomembno, da ima vsak narod in njen parlamentarni predstavnik pravico izražanja v materinščini, s tem pa pride tudi potreba po prevajanju. Evropo in evropsko unijo gradijo samostojne, zavestne in ponosne države, ki medsebojno sodelujejo, si v težavah pomagajo ter spoštujejo medsebojno raznolikost. Zato je pomembno, da prepoznamo ljudi in narode v stiski in jim sočutno ponudimo podporo v času tegob. Evropska unija se tako po najboljših močeh trudi pomagati pogumnim Ukrajincem, zato je prav, da se tudi mi kot ponosni evropski ter slovenki državljani zavedamo pomembnosti posameznega naroda, smo hvaležni za mir v naših krajih in da priskočimo na pomoč našim evropskim sodržavljanom na vzhodu.
Za več podrobnosti in zanimivosti o Evropski uniji, Evropskem parlamentu, ponudbah Evropskega parlamenta za mlade, nagradi Saharova ter o programih MEP in EUPAS, lahko pogledaš na naslednje spletne strani:
https://www.europarl.europa.eu/sakharovprize/en/home
https://www.europarl.europa.eu/meps/en/home
https://youth.europarl.europa.eu/home.html
Mateja Krznar, 4. d