Categories
Nekategorizirano

PRVI DELOVNI SESTANEK EPAS-a

Gimnazija Celje-Center je že sedmo leto zapored vključena v projekt EPAS (Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), kar dijakom ponuja spoznavanje raznih demokratičnih procesov znotraj Evropske unije. Z namenom, da bi čim uspešneje začeli novo delovno sezono, smo se v sredo, 25. 9. 2024, dobili na prvem delovnem sestanku pod vodstvom prof. Ane Rotovnik Omerzu in prof. Miha Gartnerja.

9 dijakov se je razdelilo v skupine in začelo s pisanjem uradnih vabil evropskim poslancem in poslankam. Slednje bi namreč radi gostili na secesijski lepotici, da bi vrstnike seznanili z aktualnimi problematiki znotraj celotne Evropske unije, ki zadevajo predvsem nas – mlade, da bomo pogumno zakorakali v svet demokracije.

Julija Jazbec, 3. d

Categories
Nekategorizirano

MOJ DAN V EVROPSKEM PARLAMENTU

Ali te je kdaj zanimalo, kako deluje evropski parlament? Kje je lociran, kako potekajo srečanja in kako poslanci med seboj komunicirajo? No, mene zagotovo je. Ko mi je profesorica Valerija Zorko ponudila priložnost obiskati Evropski parlament in srečanje mladih evropskih ambasadorjev, sem priložnost z veseljem sprejela.

14. 12. 2022 je bilo organizirano srečanje mladih v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Profesorica Zorko je v okviru poglabljanj za maturo iz sociologije sosošolki Saši Semprimožnik iz 4. Č in meni predstavila zanimivo možnost poglobitve najinega znanja o Evropski uniji in parlamentu ter vključevanju mladih v evropske zadeve.

Na letošnjem mladinskem seminarju smo lahko povabljenci Evropskega parlamenta ambasadorskih šol (EPAS), torej predstavniki več držav Evropske unije in Združenega kraljestva, skupaj s skupino Alumni de l’Académie Notre Europe poslušali navdihujoče zgodbe predstavnikov Ukrajine.

Vse zbrane so nas nato posedli v veliko sejno sobo. Predstavili so nam osnove delovanja Evropskega parlamenta in MEP-a (poslanci Evropskega parlamenta; Evropski parlament sestavlja 705 poslancev, izvoljenih v 27 državah članicah razširjene Evropske unije. Od leta 1979 so evropski poslanci izvoljeni na splošnih neposrednih volitvah za petletno obdobje). Izvedeli smo veliko novega, saj so nam omogočili notranji vpogled v delovanje in zasedanje parlamenta.

S Sašo pred Evropskim parlamentom

Osebno mi je bilo presenetljivo delovanje tolmačenja; v Evropski uniji je namreč 24 uradnih jezikov, vsak poslanec pa ima pravico govoriti v svojem maternem jeziku. Tako je potrebna široka mreža prevajalcev. Če bi gledali na situacijo iz matematičnega vidika, bi ugotovili, da je možnih 552 jezikovnih kombinacij. Zato, da sistem malce poenostavijo, so uvedli način prevajanja v zaporedju, da tolmač najprej govorjeni jezik prevede v angleščino, ostali prevajalci pa njegov prevod prevedejo v ostale jezike.

Sledil je intervju s podpredsednico Evropskega parlamenta Heidi Hautala, kasneje pa so se nam pridružili še predstavniki ukrajinskega naroda;

  • Ivan Federov: izvoljeni župan ukrajinskega mesta Melitopol
  • Oleksandra Matviychuk, odvetnica človekovih pravic, predsednica Centra za civilno svobodo NGO
  • Yaroslav Bozhko: član civilnega upornega gibanja Rumene pentlje (the Yellow Ribbon)

Na srečanju je namreč po premoru zaradi epidemije Covid virusa končno bila spet podeljena nagrada Saharova. Nagrada Saharova za svobodo misli je največje priznanje, ki ga Evropska unija izkazuje posameznikom, skupinam in organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic in so izjemno prispevali k zaščiti svobode misli. Prek nagrade in z njo povezane mreže EU pomaga nagrajencem, ki jih podpira in opolnomoči pri njihovih prizadevanjih za obrambo svojih ciljev.

Čeprav je bilo nominacij za prejemnika nagrade več, pa je komisija odločila, da si letos nagrado najbolj zaslužijo prebivalci Ukrajine. Nagrada je bila prvič podarjena celotnemu narodu. To priznanje so si pogumni in borbeni ljudje prislužili zaradi vojne, ki se je med Ukrajino in Rusijo začela 24. 2. 2022, ko je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino. Prebivalci napadene države so branijo svojo domovino; napadom se upirajo z mobilizacijo in protinapadom, vendar nedolžni ljudje vseeno trpijo. Grozote, ki se namreč dogajajo, so nepredstavljive; ljudje bežijo iz države, ostajajo brez domov, imetja, prijateljev in družine. Pred kratkim so ostali celo brez elektrike in plina, trenutno živijo v mrazu in temi, z omejenimi viri energije. Evropska unija jim želi pomagati, svojo podporo pa so na tem srečanju pokazali s poklonom nagrade. Slavnostne podelitve se je preko video klica udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodymyr Zelenskyy, ki se je zbranim zahvalil za podporo in pomoč.

Podelitev nagrade Saharova

Po prireditvi so poslanci nadaljevali z zasedanjem, mi pa smo nadaljevali našo pot po parlamentu. Po kosilu je sledil pogovor med posameznimi državami s povezanimi državami. Slovenska delegacija smo se sestale s predstavnico slovenske in madžarske EPAS-a gospo Andreo Lovei in debatirali o naših interesih in vključenosti v Evropsko unijo in svet parlamenta.

V zaključnem delu pa smo se razdelili v dve skupini; na profesorje in učence. Mlade ambasadorje so nas naključno razdelili v 6 skupin; tako smo se lahko posamezniki med seboj bolje spoznali in navezali stike. Nato si je vsaka skupina morala izbrati neko temo, na podlagi katere smo morali sestaviti predstavitev in bi jo lahko predstavili parlamentu kot idejo povezovanja Evrope in njenih prebivalcev. Poudarek je bil torej na grajenju in poglabljanju zavesti kot evropski državljani. Tako sta morali dve ekipi narediti idejo, kako bi na svojo temo organizirali dogodek (event), ki bi povezal Evropejce, dve skupini sta premislili načine iskanja partnerjev, ki bi omogočili uresničitev ideje/ teme, dve skupini pa sta iskali načine promocije svoje teme na socialnih omrežjih. Na koncu smo skupine na podlagi naše raziskave, naših ugotovite in zaključkov ter v sklopu naše teme morale sestaviti »tvite«, ki bi naše ideje lahko predstavil Evropi in ljudem. Tvite smo na koncu predstavili tudi našim profesorjem, ki so se nam kasneje tudi pridružili.

S tem se je naše srečanje in druženje zaključilo. Organizatorji so se nam zahvalili za udeležbo, mi pa smo jim izrekli pohvale za dobro organizacijo, zanimivo in poučno srečanje ter neverjetno priložnost.

Delovanje parlamenta je zelo kompleksen in zapleten proces, poslanci pa nosijo veliko odgovornosti. Delo evropskega poslanca zahteva nenehno potovanje, obiskovanje različnih evropskih parlamentov in parlamentarnih srečanj, kjer razpravljajo o evropskih in globalnih izzivih ter sprejemanju novih zakonov. Jezik je osnova vsakega naroda, zato je pomembno, da ima vsak narod in njen parlamentarni predstavnik pravico izražanja v materinščini, s tem pa pride tudi potreba po prevajanju. Evropo in evropsko unijo gradijo samostojne, zavestne in ponosne države, ki medsebojno sodelujejo, si v težavah pomagajo ter spoštujejo medsebojno raznolikost. Zato je pomembno, da prepoznamo ljudi in narode v stiski in jim sočutno ponudimo podporo v času tegob. Evropska unija se tako po najboljših močeh trudi pomagati pogumnim Ukrajincem, zato je prav, da se tudi mi kot ponosni evropski ter slovenki državljani zavedamo pomembnosti posameznega naroda, smo hvaležni za mir v naših krajih in da priskočimo na pomoč našim evropskim sodržavljanom na vzhodu.

Za več podrobnosti in zanimivosti o Evropski uniji, Evropskem parlamentu, ponudbah Evropskega parlamenta za mlade, nagradi Saharova ter o programih MEP in EUPAS, lahko pogledaš na naslednje spletne strani:

https://www.europarl.europa.eu/sakharovprize/en/home

https://www.europarl.europa.eu/meps/en/home

https://youth.europarl.europa.eu/home.html

Mateja Krznar, 4. d

Categories
Nekategorizirano

NAŠE AKTIVNOSTI

EVROŠOLA V STRASBOURGU

Dijaki GCC smo ponosni, da nas je Evropski parlament zaradi aktivnega in zglednega sodelovanja v okviru programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, povabil v Strasbourg, kjer smo sodelovali na dogodku Evrošola, na katerem vsako leto sodelujejo predstavniki izbranih šol iz vseh držav Evropske unije.

Z vami želimo deliti naše vtise in doživetja z nepozabne poti. V poznih nedeljskih urah, 21. 5., smo se namesto v posteljo z avtobusom odpravili na pot proti Strasbourgu. Veselili smo se soočenja mnenj in druženja z dijaki iz ostalih držav EU, vendar nas je pred tem čakala še nepredvidljiva pot preko Avstrije in Nemčije do končnega cilja v Franciji. Po dolgi poti, zelo neudobnem spanju na avtobusu in legendarnem srečanju z mladim nemškim carinikom, ki je ob 4.00 v polomljeni angleščini izgovarjal naša imena, smo prispeli na našo prvo točko, v Ulm.

Povzpeli smo se na najvišjo katedralo na svetu ter pogledu na prelepo mesto ugotovili, da bo nakupovanje prijetnejše od vzpenjanja po neskončnih stopnicah, ki je pri marsikom povzročilo pojav sindroma dihanja na škrge 😉. Sprehod po trgovinah je razkril, da naše denarnice ne bodo preživele tako velikih kirurških posegov, za dodatno razburjenje pa so poskrbeli nemški gostinci, ki so nam za stekleničko vode izstavili račun za 5€. Ulm smo urno zapustili, a smo obstali v številnih zastojih na cesti in naslednjih nekaj ur obžalovali prijetno vzdušje nekdaj svobodnega cesarskega mesta, ki velja za najbolj prijazno mesto v Nemčiji. Tudi reka Ren nas ni kar tako spustila v Francijo, zato smo morali iskati pot čez njo 50 kilometrov zahodno od neposrednega vhoda v francoski Strasbourg.

Po 18 urah na poti smo se le namestili v hotelu. Pred večerjo v restavraciji smo se sprehodili po seksi vodnih kanalčkih v središču mesta, ki jih domačini imenujejo Le Petit France, kjer smo naredili vse potrebne romantične slike za instagram in zaskrbljene mamice doma, izkusili pa smo tudi francoske cene. Uganili ste, podobne so nemškim in avtrijskim.
Naslednji dan nas je čakal glavni del naše ekskurzije, Evropski parlament. Uvodni del v dvorani, ki jo zaposleni imenujejo hemicycle, je bil namenjen predstavitvam šol in držav, sledil pa je Q&A, s samim podpredsednikom Evropskega parlamenta, Robertsom Žīletom. Razpravljali smo o starostni omejitvi volilne pravice, njegovem poklicni poti in vplivu socialnih omrežij na mentalno zdravje.
Nato se je posebej za nas klicu pridružila tudi Delphine Colard, ki je v Evropskem parlamentu odgovorna za stike z javnostjo. Skupaj z njo smo oblikovali nekaj odličnih predlogov za izboljšanje življenja v EU na področjih zagotavljanja nepremičnin za mlade, recikliranja odpadkov in problematike izobraženosti o evropski politiki med mladimi.
V popoldnevu je sledila še igra vlog (za par ur smo postali evropski poslanci). Na dnevnem redu delovnih skupin je bil cilj EU o zmanjšanju onesnaževanja, t.i. »zero pollution«.

Za lažji potek dogodka je vsaka skupina zagovarjala v naprej določen pogled zato, so nekateri morali zagovarjati stališča, s katerimi se niso strinjali, kar je razpravo naredilo še zanimivejšo in zahtevnejšo. Imeli smo tudi možnost da glasujemo za resnične predloge o tem programu, tako kot to počnejo pravi evropski poslanci.
Kot zaključek te izjemne izkušnje, smo lahko na glas v največji dvorani predstavili tudi naša stališča in pričakovanja glede ambicioznega načrta EU o zmanjšanja onesnaževanja. Pozno popoldne smo se vrnili v center Strasbourga, kjer smo uživali v zadnjih urah tega kratkega, vendar nepozabnega potovanja. Zadnji dan smo si na poti domov za piko na I ogledali še muzej Mercedez-Benz v Stutgartu ter se odpravili proti domu, kamor smo se vrnili v poznih urah.

Ana Goršek in Bine Bedjanič, oba 3. c

DAN EVROPE NA GCC

Vsako leto na GCC obeležujemo dan Evrope tudi kot del projekta Šola ambasadorka EP. Veseli smo, da se je tokratnega dogodka udeležil bivši predsednik gospod Borut Pahor, s katerim je nastal zanimiv pogovor o njegovi karierni poti in aktualnih dogodkih in izzivih v EU.

EVROPSKA VAS

Na glavnem trgu v Celju je 9. 5. potekala osrednja zaključna prireditev projekta Evropska vas. Dijakinje likovnega modula so pripravile gradivo za stojnico, 10 dijakov 3. j pa je ob harmoniki Svena Šarlaha, 4. a, odplesalo venček slovenskih tradicionalnih plesov. Dijaki so na stojnici vsem mimoidočim podarili in prilepili slovensko zastavico v obliki broške. Mnogi obiskovalci pa so s pomočjo photoboothov postali za Slovenijo pomembne osebnosti. 

CHANGE THE WORLD

Change the world je misel in ideja, ki nas je od 22 .do 29. marca  popeljala čez »lužo« v Združene države Amerike v New York na politično debato. Ta je vključevala teme s področja zelene prihodnosti- MUN New York City. New York je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu. Petra Korenjak, Festina Thaqi, Viktorija Brecl, Eva Žlavs, Julija Gorišek, Nika Homšak Godlar, Lan Resinovič, Rožle Mulej, Žan Pikelj, Žiga Černoša in jaz Jaka Knez smo šli skupaj z našim novim ravnateljem prof. Rokom Lipnikom in prof. Matejo Glušič Lenarčič na ogled tega famoznega mesta. Vse dogajanje sem posnel in združil v dvodelni vlog. Če želiš izvedeti, kako smo se pripravljali na potovanje, te vabim k branju prispevka za časopis Časoris, ki sem ga napisal pred potovanjem. Najdeš me tudi na: Instagram: https://www.instagram.com/gcc.podcast/ Link do povezav: https://linktr.ee/gcc.podcast Spotify: https://open.spotify.com/episode/5sfg... Anchor: https://podcasters.spotify.com/pod/sh... Word press: https://gccpodcast.wordpress.com/2023... Časoris: https://casoris.si/sola-se-predstavi/… Hvala za pozornost. Se vidimo in slišimo kmalu.

Jaka Knez

Hej, vänner från Sverige (Zdravo, prijatelji s Švedske)

Med 14. in 19. 3. je naša šola gostila prijateljsko EPAS šolo s severa Švedske. Šestim dijakom in dvema profesoricama iz Hjalmar Strömerskolan iz kraja Stromsund smo pripravili pester in zanimiv program. Poleg EU vsebin so odkrivali lepote naše pokrajine in zgodovine ter začutili šolski utrip na naši šoli.

Po prihodu v ponedeljek, 14. 3., v poznih popoldanskih urah so se dijaki namestili v Dijaškem domu Celje, profesorici pa v Hotelu Faraon.

Naslednji dan smo zanje pripravili sprejem v šolski knjižnici, kjer jih je pozdravila tudi naša zasedba Gipsy kvintet ter gospod ravnatelj. Kasneje so si z našo EPAS ambasadorsko Niko ogledali šolo, njene skrivne kotičke ter prostore, dopoldan pa so zaključili z vodenim ogledom Celja, kamor jih je popeljala prof. Metka Krajnc Sevšek. Popoldan smo začeli s prijetnim sprejemom pri celjskem županu Matiji Kovaču ter našem nekdanjem ravnatelju Gregorju Deleji. Prosto popoldne so dijaki preživeli v družbi Maje in Nike.

Sredino dopoldne so začeli s hospitacijo pri urah tujega jezika, najprej so prisluhnili angleščini pri prof. Mateji Glušič Lenarčič, kasneje pa so – odvisno od tega, kateri jezik se učijo – prisostvovali še pouku španščine pri prof. Lučki Rednak in nemščine pri prof. Marjani Turnšek.

Dopoldan smo zaključili z delavnicami o Evropski uniji v Mladinskem centru Celje. Ker smo tudi mi trajnostno naravnani, smo prijetno vreme izkoristili za potep s kolesi do priljubljene točke Celjanov – Šmartinskega jezera, pozno popoldne pa smo preživeli v Pokrajinskem muzeju Celje, kjer smo si ogledali Celje – mesto pod mestom in razstavo Celjski grofje. Pester dan smo zaključili s sladkanjem s celjsko rolco v kultni Zvezdi.

V četrtek smo se z vlakom odpravili do Ljubljane, kjer smo švedskim prijateljem najprej razkazali Hišo Evropske unije, kjer so za nas pripravili zanimive aktivnosti – igre in kviz, ogledali pa smo si tudi razstavo o švedskem inovatorju v Ljubljani. Kasneje smo se s turističnim vlakcem odpravili na voden ogled Ljubljane vse do Ljubljanskega gradu in priljubljene Špice, dan v prestolnici pa smo zaključili s pokušino tradicionalnih jedi – joto in ričetom ter štruklji.

Petkovo dopoldne smo pričeli s poukom matematike pri ravnatelju prof. Lipniku ter informatike pri prof. Srbiću, nadaljevali pa z ogledom AQ galerije, prostora naših dijakov umetniške gimnazije v centru mesta, kjer so jim ti predstavili zanimivo razstavo.

Preostanek sončnega dne je bil kot nalašč za odkrivanje zgodovine celjskega gradu, kamor jih je popeljal v družbi vodnice prof. Metke Krajnc celebus. Popoldanski in večerni del pa smo namenili druženju – mama naše EPAS ambasadorke Maje je za dijake pripravila okusno tradicionalno kosilo, večer pa so preživeli na šoli ob projekciji filma in druženju s preostalimi dijaki naše šole.

Zadnji dan pa je bil namenjen celodnevnemu izletu. Pot nas je popeljala proti Primorski, najprej smo se si ogledali Škocjanske jame, ki so naše švedske prijatelje povsem navdušile. Tudi obisk slikovitega Pirana jih ni pustil ravnodušne, prijetna sprehajalna pot do Fiese je ponudila pravo morsko idilo v sončnem vremenu. Ker je naša gostja, profesorica Heidi Soderlin izjemna vinarska poznavalka in sommelierka, smo tudi zanjo z ogledom vinske fontane v Marezigah pripravili gastronomsko presenečenje. Naš izlet smo zaključili s skupno večerjo na Vranskem.

Z obojestranskim zadovoljstvom smo odločno sklenili, da medsebojno EPAS izmenjavo nadaljujemo, zato že komaj čakamo september, ko jih ponovno obiščemo. Do takrat pa – Hejda!

Pa še nekaj fotoutrinkov našega tedna:

Vinska fontana Marezige
Razgledna točka s piranske cerkve
Družabni petkov večer za dijake …
… in za profesorice …
Razgledna točka s celjskega gradu
Skupinska fotografija iz Škocjanskih jam
Obisk AQ galerije
Obisk Hiše EU v Ljubljani
Šmartinsko jezero – končna postaja 6-km kolesarjenja – za Švede niti oblačno in precej vetrovno vreme ni predstavljajo ovir.
Delavnice v MCC-ju
Sprejem pri gospodu županu MOC Matiji Kovaču

Epas ambasadorji

DNEVNIŠKI ZAPIS MEP-A V BELGIJI

  1. DAN

V Bruselj smo se odpravili 4.2. ob 5. zjutraj. Po 2-urni vožnji do letališča v Celovcu in štirih urah čakanja so naš let sprva prestavili in nato odpovedali zaradi vremenskih razmer. Po uri čakanja smo izvedeli, da bomo leteli v Dublin kjer bomo naslednji dan lahko odšli v Charleroi. V Dublin smo prispeli v večernih urah, kjer smo prespali v bližnjem hotelu. 

2. DAN

Zjutraj smo se po zajtrku odločili za krajši ogled centra Dublina.

Kasneje smo se končno vkrcali na naš let do Charleroija. Po pristanku smo počakali prevoz do centra Bruslja in se namestili v hotelu. Pohiteli smo na večerjo, kjer so nas toplo sprejeli udeleženci MEP-a, a ker smo zamudili večino večera, smo se hitro vrnili nazaj v hotel.

3. DAN

3. dan našega potovanja se je začel z otvoritveno slovesnostjo 57. mednarodnega modelnega Evropskega parlamenta. Po kosilu pa smo hitro začeli z delom na odborskih srečanjih, kjer smo oblikovali IC-je (Introductory clause) in za njih začeli iskati rešitve – OC-je (Operational clause). Medtem je polovica naše delegacije imela sestanek z dr. Brglezom, posneli smo tudi intervju.  Zvečer smo imeli skupno razpravo o nekaterih največjih aktualnih problemih, kot so globalno segrevanje in vojna v Ukrajini. Tudi sami smo sodelovali v razpravi. 

4. DAN

Začetek četrtega dne se je začel podobno kot tretji dan, s sestanki tako komitejev, kot tudi z drugimi slovenskimi poslanci. Nekaj posebnega pa je bilo zvečer, ko je vsaka država predstavila zgodovino in okus svoje čokolade. Tudi mi smo imeli izvrstno čokolado, ki je navdušila predstavnike drugih držav. 

5. IN 6. DAN

5. in 6. dan sta potekala v Evropskem komiteju za regije. Tu se je namreč odvijal glavni dogodek naše odprave, generalna skupščina, kjer so posamezni odbori predstavljali in branili svoje resolucije. Vsi udeleženci so lahko spraševali vprašanja in nekateri so resolucije drugih komitejev celo poskušali ovreči.  oba dni se je to odvijalo od devetih pa vse do petih. Večer zadnjega dne smo si popestrili še s poslovilno večerjo in plesom.  

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali do Charleroi letališča kjer smo se vkrcali na let nazaj do Celovca. Tako let kot vožnja sta potekala zelo tekoče, še sploh ker smo jo večino prespali.  

Ko smo prispeli do Celja smo se poslovili od deklet iz Ljutomera in se vrnili domov.

David Marinšek, 3. c

MODEL EUROPEAN PARLIAMENT V BRUSLJU

V tednu od 4. do 11. februarja so trije dijaki GCC in dve dijakinji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer zastopali Slovenijo na 57. mednarodnem MEP (Model evropskega parlamenta) srečanju, ki ga je tokrat gostila evropska prestolnica – Bruselj. Dijaki kar 17 evropskih držav so v različnih komitejih reševali probleme, s katerimi se sooča Evropa, ob tem pa so se v Evropskem parlamentu srečali tudi z evropskimi poslanci svojih držav. 

Ob srečanju z gospodom Brglezom je naša dijakinja opravila zanimiv intervju.

Model United Nations NEW YORK & LJUBLJANA 

Change the world je misel in ideja, ki bo od 22. 3. 2023 do 29. 3. 2023 popeljala skupino dvanajstih dijakov in dijakinj iz Gimnazije Celje- Center čez »lužo« v Združene države Amerike v New York na politično debato, ki bo vključevala teme s področja zelene prihodnosti.  

New York je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu. Petra Korenjak, Festina Thaqi, Viktorija Brecl, Eva Žlavs, Julija Gorišek, Nika Homšak Godlar, Lan Resinovič, Oskar Hudolin- Malus, Žan Pikelj, Žiga Černoša gremo skupaj z našim novim ravnateljem prof. Rokom Lipnikom in prof. Matejo Glušič Lenarčič.  

Glavni namen organizacije Change the World Model United Nations (CWMUN) je, da mladim privzgoji občutek pripadnosti današnji globalni družbi, da spodbudi njihov občutek odgovornosti do vprašanj, ki zadevajo naš planet in da v njih ustvari voditelje, ki bodo ustvarjali lepšo skupno prihodnost. Vsako leto se izbere drugačna tema celotne konference, ki izvira iz najbolj prepričljivih mednarodnih vprašanj (globalno segrevanje in podnebne spremembe, pomanjkanje vode, mir in varnost, človekove pravice, lakota in revščina v svetu, družbeni in gospodarski razvoj, globalizacija itd.). Med konferenco dijaki iz različnih držav med seboj sodelujejo pri oblikovanju konkretnih predlogov, se pogajajo, da bi dosegli soglasje in na koncu sprejmejo resolucije, ki predstavljajo rezultate medkulturnega ustvarjalnega procesa, namenjenega soočanju z najbolj perečimi težavami našega sveta. 

Dijaki bomo po lastni izbiri prevzeli vlogo veleposlanika, ki zastopa stališče posamezne države članice ali nevladne organizacije znotraj več različnih odborov. Delo bo večinoma potekalo v parih. Na konferenco se pripravljamo že od začetka februarja in tako skrbimo, da bo debata potekala čim bolj uspešno in nemoteno. Priprave vključujejo številne sestanke, ki so naporni, a zelo poučni. Vsaka dvojica za konferenco pripravlja svoj position paper, ki vključuje kratek opis in predstavitev posamezne teme in naše predloge k boljši prihodnosti, ki jih predstavljamo v imenu izbrane države.  

Organizatorji so dogodek popestrili s tekmovanjem med skupinami, ki so ga predstavili kot slavno tekmovanje med hišami na Hogwarts School of Witchcraft and Wizardry v svetovno znani knjigi pisateljice J. K. Rowling, Harry Potter. Tekmovanje nas spodbuja, da napišemo čim boljši position paper in da čim bolje izvedemo tako virtualne kot debate v živo v New Yorku. Nagovarjajo nas, da naj pripravimo debate čim bolj zanimive, pestre, interaktivne in poučne. Ustvarili pa so tudi številne izzive, ki jih more posamezna skupina opraviti, da si pridobi točke, ki jih lahko pripeljejo do zmage. Zmagovalna skupina bo na koncu prejela denarno nagrado, na naslednjem MUN srečanju bodo imeli pokrite vse stroške. Eden od pomembnejših izzivov, ki se imenuje Sports challenge, ima zelo pomembno vlogo v smislu povezovanja sveta. Prostovoljci iz posameznih držav bodo v sklopu tega izziva posneli video, na katerem igrajo določen šport, jaz pa bom vse te videe združil v enega, s katerim bomo skupaj predstavili, da šport združuje celoten svet.  

Ker je pred nami popolnoma nov izziv, na katerem se želimo odrezati čim bolje, smo se skupaj s šestimi dijaki v spremstvu prof. Valerije Zorko odpravili med 20. 1. 2023 in 22. 1. 2023 na MUN v Ljubljano. Skupino so poleg mene sestavljali še Petra Korenjak, Lan Resinovič, Oskar Hudolin- Malus, Rožle Mulej, Žiga Černoša in Jure Šantej. Predhodno so nam dodelili države in teme, o katerih smo debatirali. Debata je potekala na enak način, kot bo potekala v New Yorku, zato je bila to za nas zelo dobra izkušnja. Del konference je potekal v stavbi Državnega zbora Republike Slovenije, del pa na Gimnaziji Bežigrad. Cilj tudi te konference je bil, da se naučimo razmišljati bolj odprto in da znamo prisluhniti tudi ostalim. Predzadnji večer konference smo se skupaj tudi zabavali na uradni zabavi v NEBO Show Restaurant. 

Organizacija Change the World nam daje možnost, da se naučimo sodelovati z drugimi in najdemo način, kako lahko iz različnih perspektiv delamo skupaj, da bi prišli do skupne rešitve. Pomaga nam razumeti, da se postaviti v kožo drugih, ni lahek izziv, a mislim, da je to tisto, kar današnji svet potrebuje. Mislim, da nam bo dogodek prinesel ogromno koristnih izkušenj in novih znanj, ki nam bodo služile v prihodnosti. Prav tako pa se vsi zelo veselimo tudi raziskovanja mesta in druženja z novimi prijatelji. Naše potovanje bom tudi sam snemal in ga objavil kot video vlog za šolski podkast- GCC podcast, kjer sem ustvarjalec vsebin.  

Vsi že odštevamo dni, ko se bomo sedli na letalo in za šest ur zavrteli urne kazalce nazaj. 

Jaka Knez, 3. c

(Re)akcija mladih pred lokalnimi volitvami

V sredo 16.11. smo na GCC v sklopu Dijaške skupnosti, aktivnega državljanstva in cikla Koristnost nekoristnega izvedli dogodek (Re)akcija mladih pred lokalnimi volitvami, dijaško okroglo mizo, kateri so prisluhnili dijaki 3. in 4. letnikov ter županske kandidatke in kandidati iz Mestne občine Celje, Občine Dobje, Občine Šentjur in Občine Laško.  

Na njej so ob moderatorki in pobudnici Evi Žlavs sodelovali Julija Jazbec, Jure Šantej, Maks Čebokelj, Leja Planko, Lan Resinovič in Jon Jereb, ki prihajajo iz občin Celje, Laško, Šmarje, Šentjur in Dobje. 

Dijaki so izpostavili so problematiko pomanjkljivega javnega prevoza, stanje javnih in športnih površin, uspešnost občinskih projektov in predlagali ideje in rešitve, kako se lahko mladim brez volilne pravice prisluhne v lokalni skupnosti ter na državni ravni. 

Categories
Nekategorizirano

Ko EU postane drugi dom

Dobrodošli na strani, kjer vam bomo predstavljali naša gostovanja na tujih šolah, kot tudi gostovanja sovrstnikov iz EU na naši šoli. Vse to nam omogoča Erasmus+, v katerega je vključena tudi naša šola, saj imamo akreditacijo do leta 2028.

OBISK BELGIJCEV 

V preteklem tednu (7.11 -11.11.2022) so nas v okviru Erasmus + izmenjave obiskali belgijski dijaki in profesorja. V izmenjavi je sodelovalo 25 belgijskih in 25 naših dijakov. Ob njihovem prihodu smo dijakom predstavili našo šolo in se zabavali ob »ice breaking« dejavnostih.  

Drugi dan smo se peš odpravili na voden ogled po Celju in starem celjskem gradu. V popoldanskem času smo se z vlakom iz Celja odpravili v Maribor in se sprehodili skozi mesto.  

V sredo smo se z avtobusom odpeljali do prestolnice ter si ogledali Ljubljanski grad. Po ogledu gradu smo imeli veliko prostega časa, katerega smo porabili za sprehod skozi stari del Ljubljane ter druženje ob hrani. Obiskali smo tudi Muzej iluzij, kjer smo raziskovali kako iluzije delujejo in prevarajo naše možgane. Po obisku Ljubljane smo se odpravili do Jame Pekel. Prijazni gospe sta nam razkazali jamo in predstavili jamski svet. 

Četrtek je bil znanstveno obarvan. Obiskali smo Tehnopark v Celju, kjer smo raziskovali fizikalne pojave, človeško telo, s simulatorjem letenja smo se lahko prelevili v ptico ter spoznavali različne jezike po svetu. Po ogledu so nas na šoli pričakale najrazličnejše delavnice. Iz cevi smo izdelovali panove piščali in se poglobili v nastanek zvoka, spoznali osnove kodiranja, spoznavali relief naše okolice in spoznavali pomen plinov. Zadnji večer smo namenili druženju.  

V petek smo se udeležili aktivnosti v Mladinskem centru Celje. Po kratkem uvodu in ogledu centra smo se podali na lov za legendami Celja. Naša naslednja aktivnost je bila delavnica spoznavanja Evropske unije. Igrali smo družabno igro, preko katere smo spoznali pomen, namen ter delovanje EU. Obiskali so nas tudi psički iz Kinološkega društva Celje. Preostanek zadnjega dneva smo namenili druženju.

Zelo smo hvaležni za to priložnost, saj smo se v tem tednu veliko naučili, hkrati pa spoznali ogromno novih ljudi.  

Categories
Nekategorizirano

EPAS na Švedskem

Gimnazija Celje – Center že 6. leto sodeluje v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Letos smo obiskali našo partnersko šolo v majhnem mestu na severu države Strömsund. Na pot smo se odpravili v nedeljo 18.9. z dunajskega letališča proti švedski prestolnici, dan smo izkoristili za ogled mesta in spoznavanje kulture in zgodovine. V večernih urah smo z vlakom prispeli v Strömsund in se nastanili v njihovem študentskem domu.

Dijaki ambasadorji na Švedskem

Prvi dan nas je pričakal prijazen sprejem ravnateljice in mentorice programa EPAS z dijaki, ki so nam ob predstavitvi šole in mesta podarili simbolična darila. Šolo obiskuje 300 dijakov, ki se izobražujejo na sedmih različnih poklicnih in štirih splošnih programih. Učilnice in kabineti za profesorje so zelo prostorni in namenjeni manjšim učnim skupinam. Ogledali smo knjižnico, ki je ne uporabljajo le dijaki in profesorji, temveč je namenjena celotni skupnosti. Presenečeni smo bili nad njihovimi urniki, ki se precej razlikujejo od naših, ure so različno dolge, prav tako tudi odmori. Med poukom imajo številne proste ure, ki jih preživijo v skupni avli ob kavi ali namiznem tenisu. Za zdrav življenjski slog skrbijo z uravnoteženimi obroki, ki so za vse brezplačni.

Po odmoru za kavo smo spoznali naše sovrstnike, ki sodelujejo v tem projektu. Predstavili so nam svoje aktivnosti, mi pa njim Slovenijo in našo šolo s himno. Sledile se delavnice na temo aktivnega državljanstva. Marina nam je pripravila trditve o EU,  mi pa smo se morali opredeliti, ali se z njimi strinjamo ali ne. Svoja stališča smo argumentirali. Spoznali smo, da s švedskimi vrstniki delimo podobna stališča.

Tretji dan naše izmenjave smo pričeli z obiskom šole za imigrante, kjer poteka pouk švedščine na različnih ravneh. Z ravnateljico Heidi Sundelin smo si ogledali, kako poteka celoten proces integracije. Večina priseljencev prihaja iz afriške Somalije in Sirije. Spoznali smo, da učitelj ne posreduje le znanja, temveč se z njimi povezuje tudi na osebni ravni in jim pomaga pri spopadanju pri vsakodnevnih težavah. Pogosto so učitelji edini stik s švedsko skupnostjo, saj priseljenci večinoma živijo izolirano.

Nadaljevali smo z delavnicami aktivnega državljanstva, kjer je delo potekalo v mešanih skupinah z gostitelji. Debatirali smo o naslednjih vprašanjih:

  1. Kako je EU prispeva k svetovnemu miru?
  2. O katerih pristojnostih EU ne sme odločati?
  3. Katera področja bi kot Erasmus študent prednostno ratreševal?

Drugi del debate smo namenili primerjavi šolskih sistemov. Naše ugotovitve so:

  1. Švedski šolski sistem je veliko bolj odprt in učiteljem omogoča večjo avtonomijo pri izbiri učne snovi;
  2. Veliko večji poudarek je na samostojnem delu in kritičnem razmišljanju. Učitelje kličejo po imenih in med njimi vlada prijateljski odnos.
  3. Odločujoč vpliv pri vpisu na fakulteto ima učiteljeva ocena – njihova ocenjevalna lestvica je med A in F, A je najboljša, F pa najnižja ocena.
  4. Izrazita je učiteljeva avtonomija, stikov s starši skorajda ni.
  5. Dijaki med poukom ne delajo zapiskov, pijejo kavo, poslušajo glasbo in se lahko tudi prosto sprehajajo.
  6. Preverjanje znanja ne poteka v obliki testov, večinoma le v obliki seminarskih nalog in esejev.

Dan smo začeli z delavnicami, na katerih smo primerjali statistične podatke Evrobarometra. Razdelili smo se v dvojice z našimi gostitelji. Skupaj smo preučili pripravljeno gradivo, ki je povzemalo statistične podatke, pridobljene v 2021/2022. Vsak par si je izbral 5 področij, ki smo jih med sabo po državah primerjali. Ugotovitve naših raziskovanj smo predstavili na različne načine, nekateri dijaki so za predstavitev izbrali powerpoint, drugi pa so celo izdelali plakate. Večinoma so nam bile za raziskovanje zanimive podobne teme. Izbrali smo predvsem teme s področja okolja, zadovoljstva in življenjskega standarda, zaupanju državljanov v državne institucije ter pogleda na aktualne družbene razmere (koronavirus, ruska invazija na Ukrajino ). Ugotovili smo, da je ocena kakovosti življenja med državama podobna, hkrati pa se zelo razlikujemo v stopnji zaupanja v vladne institucije. Okoljska tematika Švede veliko bolj skrbi, medtem ko Slovenci veliko več pozornosti namenjamo finančni nestabilnosti. Slovenci menimo, da je visoka izobrazba ključnega pomena, Švedi pa tega mnenja z nami ne delijo.

Med bivanjem v Stromsundu smo bolje spoznali tudi njihov življenjski slog, ki se v marsičem razlikuje od našega. Velik pomen dajejo ureditvi bivalnih prostorih in njihovi zračnosti. Čeprav nimajo predpisanih šolskih uniform, vsi fantje nosijo “šilt kape,” dekleta pa hodijo v šolo z majhnimi torbicami. Trgovine z alkoholom so v državni lasti, zato mladostniki do dvajsetega leta do alkohola sploh ne morejo dostopati. V primeru, da v dijaškem domu pri varovancu odkrijejo alkohol, sledijo sankcije, običajno je to izključitev za tri mesece. Povsod v šolah imajo mize za namizni tenis, da lahko dijaki svoje proste ure kvalitetno preživijo. S Švedi delimo strast do kave, s katero uživajo v svoji “fiki”, ki je namenjena počitku in druženju ob sladkih prigrizkih. V šolah izjemno poudarjajo tudi tehnološko opremljenost, ki pa je pripeljala do tega, da imajo dijaki težave s pisanjem z roko. Njihovi urniki so prilagojeni vozačem, saj so prepričani, da dijaki za kvalitetno delo potrebujejo daljši spanec, yato s poukom ne začenjajo pred osmo uro zjuraj, končajo pa najkasneje ob treh.

Šola spodbuja povezanost z lokalnim okoljem, saj se že v petem razredu osnovne šole seznanjajo s trgom dela in zaposlitvenimi možnostmi. Delo ob šoli je za njih običajno, prav tako veliko bolj cenijo poklicne šole, v katerih spodbujajo učenje preko izkušenj. Vsi učenci so upravični tudi do štipendij.

Dan smo pričeli z zajtrkom v dijaškem domu. Ob deseti uri sta nas pobrala dva kombija, s katerima smo se odpeljali proti največjem kanjonu v Skandinaviji – Hällingsåfallet. Pot po idilični švedski pokrajini nam je vzela dve uri. V naravnem rezervatu smo si ogledali tamkajšnji največji slap in prelepo sotesko posneli tudi z dronom. Po krajšem sprehodu je sledila malica, ki smo si jo v kurišču pripravili sami. Spekli smo hrenovke, naredili hotdoge ter si skuhali kavo. Po prijetni malici smo izlet nadaljevali proti vasici, v kateri živi profesorica angleščine – Jennifer. Razkazala nam je svoje posestvo in nam omogočila, da smo se lahko peljali s kanujem. Sledilo je izjemno okusno tradicionalno kosilo – meso losa na žaru – ter druženje. Po prijetnem dnevu smo se vrnili v dijaški dom. Večer pa smo izkoristili za zadnje druženje z našimi gostitelji.

Danes nas je čakalo prostovoljno delo v lokalni skupnosti. Razdelili smo se v skupine in odšli pobirati smeti ob jezeru. Ugotovili smo, da Švedi veliko bolj skrbijo za naravo, saj smo na poti našli in pobrali minimalno število smeti. Delo smo nadaljevali v mestu, ki nas je prav tako pozitivno presenetilo. Po končanem delu smo z Marino odšli do tradicionalne sušilnice mesa, ki jo ima laponska skupnost. Sušilnica je bil lep prikaz povezovanja, strpnosti in solidarnosti med različnimi tradicionalnimi skupnostmi. Dan smo nadaljevali v kulinarično obarvanem vzdušju z našimi gostitelji. Skupaj smo skuhali kosilo in se pri tem izjemno zabavali ter se še bolj povezali.

Petdnevno bivanje na Švedskem je hitro minilo. Polni lepih vtisov smo se vrnili v Slovenijo, kjer svoje švedske prijatelje z nestrpnostjo pričakujemo konec marca.

Categories
Nekategorizirano

IZZIVI EU

Categories
Nekategorizirano

NAJPOMEMBNEJŠE POGODBE

9. maj 1950

Francoski zunanji minister Robert Schuman predstavi načrt za večje sodelovanje med evropskimi državami. 9. maj postane evropski praznik – Dan Evrope .

18. april 1951

Šest držav – Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska – na podlagi Schumanovega načrta podpiše pogodbo, po kateri bodo težko industrijo, premog in jeklo, vodile pod skupno upravo. Tako nobena država ne more sama izdelovati vojaškega orožja, ki bi ga lahko uporabila proti drugi, kot se je dogajalo v preteklosti.

25. marec 1957

Po uspehu pogodbe o premogu in jeklu šest držav razširi sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. S podpisom Rimske pogodbe ustvarijo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) oziroma skupni trg, da bi omogočili prost pretok oseb, blaga in storitev čez meje.

ENOTNI EVROPSKI AKT (EEA)

Enotni evropski akt si je prizadeval revidirati- popraviti Rimski pogodbi, s katerima sta bili ustanovljeni Evropska Gospodarska skupnost in Evropska skupnost za jedrsko energijo. Namen akta je bil dodati nov zagon evropskemu povezovanju in ustvariti območje brez notranjih meja, v katerem je prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala.

Akt je spremenil pravila, ki so urejala delovanje evropskih institucij ter razširil pooblastila takratne evropske skupnosti na številnih področjih politike. Sestavljen je iz uvodnega dela-preambule in 4 naslovov ter vključuje vrsto izjav sprejetih na konferenci.

Prva medvladna konferenca se je pod italijanskim predsedstvom začela 9. septembra 1985. Enotni evropski akt je bil podpisan 17. februarja v Luksemburgu in 28. februarja v Haagu, na Nizozemskem, leta 1986. Veljati pa je začel šele 1. julija 1987.

VIRI:

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=LEGISSUM:xy0027

https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl/in-the-past/the-parliament-and-the-treaties/single-european-act

MAASTRICHTSKA POGODBA

Zveza evropskih držav se z Maastrichtsko pogodbo iz Evropske gospodarske skupnosti preimenuje v Evropsko unijo. Podpisali so jo 7. februarja 1992 v Maastrichtu, na Nizozemskem, vendar pa je v veljavo prišla šele 1. novembra 1993. Pogodbo so sprejeli pod navzočnostjo tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Egona Klepscha.

Pogodbo so začeli oblikovati že po koncu hladne vojne, decembra 1991, ko se je v Maastrichtu zbralo dvanajst članic Evropske skupnosti. Dogovorili so se o podrobnostih nove pogodbe, ki naj bi članice le še bolj povezala.

S pogodbo nastane Evropska unija, ki ima skupno zunanjo in varnostno politiko, države pa sodelujejo tudi na področju pravosodja in notranjih zadev. Vsak prebivalec poleg nacionalnega državljanstva pridobi tudi državljanstvo Evropske unije. Pogodba je pomembna tudi iz vidika nastanka skupne denarne valute- evra. Maastrichtsko pogodbo delno spremeni Amsterdamska pogodba sprejeta 1999.

V tem času veljave Maastrichtske pogodbe se EU pridružijo Avstrija, Finska, Švedska leta 1995. Leta 2004 se zgodi največja širitev in članice postanejo Ciper, Malta, Češka, Latvija, Litva, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovaška in tudi Slovenija.

Pogodba je veljavna do 2009, ko v veljavo vstopi Lizbonska pogodba, podpisana decembra 2007.

Viri:

https://zgodovinanadlani.si/1992-podpis-maastrichtske-pogodbe/

https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl/in-the-past/the-parliament-and-the-treaties/maastricht-treaty

Pariška pogodba

Pariška pogodba oziroma pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, ki velja za začetek nove demokratične ureditve v Evropi. Zagotavljala je mir med šestimi državami – Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg, Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo- po drugi svetovni vojni, njihov namen vzpostavitve pa je bil nevtralizirati konkurenco med državami članicami na skupnem trgu za premog in jeklo. Tako so bile države članice medsebojno odvisne. ESPJ je bila ustanovljena  18. aprila 1951, veljati pa je začela 23. julija 1952. Ustanovitev je predlagal Robert Schumann (»oče Evropske unije«).

ESPJ so vodile štiri ustanove : visoka oblast (sestavljena iz neodvisnih članov), skupščina (sestavljajo jo poslanci držav članic), svet (sestavljenega iz ministrov držav članic) in sodišče.

Te institucije so predhodnice današnjih institucij Evropske unije (Evropska komisija, Evropski svet, Sodišče in Evropski parlament).

Leta 2002 se je Pariška pogodba iztekla in ESPJ je uradno postala del Evropske skupnosti.

LIZBONSKA POGODBA

Lizbonska pogodba je pomemben dokument, ki je Evropski Uniji zagotovil potrebni pravni okvir in orodja za spopadanje s prihodnjimi izzivi in za uresničevanje zahtev državljanov. Veljati je začela 1. december 2009, potem ko jo je ratificiralo vseh 27 držav članic. Evropskemu parlamentu je prinesla nove zakonodajne pristojnosti in njegovo vlogo izenačila s Svetom ministrov pri odločanju, delovanju EU in porabo njenega proračuna. Spremenil se je tudi način dela Parlamenta z drugimi institucijami, poslanci Evropskega parlamenta pa so dobili večji vpliv na izbiro vodij EU. Številne reforme so zagotovile, da ima glas posameznika na evropskih volitvah še večji vpliv na odločanje, predvsem pri usmerjenosti za prihodnost EU ter večji vpliv pri določanju politične usmeritve Evrope. Polne zakonodajne pristojnosti Parlamenta so se razširile na več kot 40 novih področij, vključno s kmetijstvom, zanesljivo oskrbo z energijo, priseljevanjem, pravosodjem in skladi EU, Parlament se je s to pogodbo izenačil s Svetom EU, ki predstavlja vlade držav članic. Glede na spremembe Pogodb je Parlament tisti, ki izvoli vodjo Komisije, izvršno telo EU, ta odločitev pa mora odražati izide evropskih volitev in s tem izbiro volivcev. Kot edina institucija EU, ki jo državljani neposredno izvolijo, je Parlament pristojen in odgovoren za to, da skrbi za odgovorno ravnanje institucij EU. Parlament je varuh Listine o temeljnih pravicah, ki je vključena v Lizbonsko pogodbo, ter novo vzpostavljene pravice do državljanske pobude, ki ljudem omogoča, da s peticijo, ki jo je podpisal najmanj milijon ljudi, zahtevajo pripravo novega zakonodajnega predloga.

https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl/in-the-past/the-parliament-and-the-treaties/treaty-of-lisbon, https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl/in-the-past/the-parliament-and-the-treaties/treaty-of-lisbon

POGODBA IZ NICE

Je pogodba o temeljnih pravicah, ki so jo v Franciji v mestu Nica podpisali predsedniki Evropskega parlamenta 26. februarja 2001 , Komisije in Sveta. Pogodba je začela veljati 1. februarja 2003. Sprejeta pogodba je spremenila Pogodbo o EU, pogodbi o ustanovitvi Evropskih skupnosti in določene sorodne akte in tako dosegla cilj, ki je bil reformirati  institucionalno strukturo Evropske unije. Potreba po pogodbi o temeljnih pravicah se je pojavila po koncu širitev evropske unije s čimer so se pojavili izzivi v institucionalni ureditvi EU. S sprejemom pogodbe iz Nice se je povečala zakonodajna in nadzorna pristojnost evropskega parlamenta. Evropski parlament je sprejel resolucijo o pogodbi iz Nice in prihodnosti Evrope 31.5.2001. V resoluciji so zapisane rešitve za opredeljene probleme. To so sprejetje temeljnih pravic, institucionalne reforme, način in pristojnosti odločanja, povečano sodelovanje in deklaracija o prihodnosti Evrope. Uradno besedilo pogodbe iz Nice določa ureditev socialnih skupnosti in vodilne pozicije na različnih ravneh.

Vsak ukrep EU temelji na pogodbah, ki so jih prostovoljno in demokratično odobrile vse države članice EU. Pogodbe določajo cilje Evropske unije in pravila delovanja institucij EU, način sprejemanja odločitev ter odnos med EU in njenimi državami članicami.

V nekaterih posebnih primerih na nekaterih področjih politike EU ne sodelujejo vse države članice. Na primer, evro je enotna valuta EU kot celote, vendar evroobmočje zdaj zajema le 19 držav članic, Danska ima klavzulo o izvzetju iz uporabe evra, ostale države pa še niso izpolnile meril za pridružitev. V schengensko območje je vključenih 22 držav članic, kar omogoča gibanje brez potnega lista, pet držav pa še vedno izvaja nadzor na svojih mejah.

Maja Špegelj, Mateja Kerznar, Saša Špegelj, Aljaž Terbovšek, Urška Požin, 3. d

 

Categories
Nekategorizirano

KAJ JE EU?

Evropska unija

Evropska unija je edinstvena gospodarska,  politična, multinacionalna, medvladna  in nadvladna organizacija  27 evropskih držav. Njeni začetki segajo v čas po drugi svetovni vojni. Sprva je šlo za gospodarsko sodelovanje, saj so države postale  gospodarsko odvisne druga od druge in tako se je verjetnost sporov zmanjšala. Leta 1958 so se združile v Evropsko gospodarsko skupnost Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Kasneje se je pridružilo še 22 držav, vključno z Združenim kraljestvom, ki je leta 2020 izstopilo iz Evropske unije. Najprej je bil vzpostavljen enotni trg, kasneje pa je sledilo povezovanje na različnih področjih politike. Te spremembe so leta 1993 vodile k preimenovanju Evropske gospodarske skupnosti v Evropsko unijo. Že stoletja v Evropski uniji vlada mir, stabilnost in blaginja, prav tako se je dvignil življenjski standard. Uvedena je bila tudi skupna denarna valuta imenovana euro. Med državami Evropske unija je prav tako mogoče prosto prehajanje skoraj po vsej celini. Poglavitna sila Evropske unije je enotni trg, ki omogoča prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala.

https://op.europa.eu/webpub/com/eu-what-it-is/sl/

Svet Evropske unije

Svet Evropske unije je ena izmed institucij Evropske unije. Ima glavno vlogo pri sprejemanju odločitev v Evropski uniji, saj oblikuje in sprejema zakonodajne akte skupaj z Evropskim parlamentom po rednem zakonodajnem postopku. Prav tako usklajuje politike držav članic na različnih področjih. Svet torej odloča o gospodarski in fiskalni politiki držav članic, sprejema politične okvire Evropske unije in delovne načrte na področju izobraževanja, kulture, mladine in športa ter je odgovoren za politiko zaposlovanja. Na podlagi smernic Evropske unije določa in izvaja zunanjo in varnostno politiko. Prav tako pa sklepa tudi mednarodne sporazume in sprejema proračun Evropske unije skupaj s Parlamentom.

Vir:

https://www.consilium.europa.eu/sl/council-eu/

EVROPSKI PARLAMENT

Evropski parlament je pomemben prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev na ravni EU. V Evropskem parlamentu deluje 705 poslancev, ki so neposredno izvoljeni v vseh državah članicah. Njihovo število je določeno glede na število prebivalcev in Slovenijo zastopa 8 poslancev. Poslanci zastopajo interese ljudi pri sprejemanju zakonov EU in zagotavljajo, da druge institucije EU delujejo demokratično. Parlament ima torej zakonodajno pristojnost, prav tako pa proračunske in nadzorne pristojnosti.

https://www.europarl.europa.eu/portal/sl

https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/sl/powers-and-procedures

EVROPSKA KOMISIJA

Evropsko komisijo sestavlja 27 komisarjev – eden iz vsake države članice – ki pokrivajo posamezna področja. Vendar pa je ‘Komisija’ tudi organizacija, ki v različnih delovnih oddelkih zaposluje oziroma v kateri dela 25.000 ljudi. Komisija predlaga zakone v sprejem Svetu EU in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah oz. nekaterih mednarodnih organizacijah.

Naš predstavnik je Janez Lenarčič.

Predsedniki osrednjih evropskih institucij

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE

Sodišče Evropske unije, prej Sodišče Evropskih skupnosti(SES), ima sedež v Luksemburgu in ga sestavlja 27 po en iz vsake države članice, in 8 generalnih pravobranilcev in trenutni predstavnik Slovenije v sodišču Evropske unije je Samo Jereb. Države članice so sodišče ustvarile z namenom, da bi zgradile Evropo in da bi bile sklenjene pogodbe, ki ustanavljajo Evropske skupnosti (in pozneje Evropsko unijo) ter njihove institucije pravo spoštovane, razumljene in v vseh državah članicah enotno uporabljane. SES sestavljajo tri sodišča: Splošno sodišče (ustanovljeno leta 1952), Sodišče prve stopnje (ustanovljeno leta 1988) in Sodišče za uslužbence (ustanovljeno leta 2004).

Glavne vloga je priskrbeti pravno zaščito za zagotovitev interpretacije in uresničevanje predpisov Evropske unije v skladu z določili primarne zakonodaje, to so osnovne pogodbe evropskih skupnosti in Evropske unije. Sodišče se ukvarja s tožbami fizičnih ali pravnih oseb za razglasitev ničnosti aktov institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije, tožbami držav članic zoper Komisijo, tožbami za povrnitev škode, ki so jo povzročili institucije, organi, uradi in agencije Unije, in še nekaterimi drugimi kjer je sodišče potrebno. Sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti – skupaj s pogodbami, uredbami, direktivami in odločbami – predstavlja pomemben del pravnega reda Evropske unije.

RAČUNSKO SODIŠČE

Evropsko računsko sodišče izvaja revizijo prihodkov in odhodkov EU in oseb, ki s temi sredstvi upravljajo. Sodišče nima sodnih funkcij, odločitve Sodišča so podlaga za nadaljnje odločitve Evropske Komisije, ki poskrbi za sankcije kršiteljev. Njegova glavna naloga je predvsem izdaja letnega revizijskega poročila financ EU za Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet Evrope. Sodišče ima 28 članov, vsak predstavlja eno članico EU, in sedež v Luxembourgu.

https://europa.eu/european-union/about-eu/institutions-bodies/european-court-auditors_sl

https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/Structure.aspx

https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropsko_ra%C4%8Dunsko_sodi%C5%A1%C4%8De

Ana Sodja, Daša Škorjanc, Tjaša Lamut, 3. c





Categories
Nekategorizirano

STE VEDELI …

... da letošnji predstavniki na Eurosongu prihajajo z naše šole. Kar štiri od petih članov zasedbe LPS so (bivši) GCC-jevci, dva, Filip in Gašper, pa celo letošnja maturanta.

da je Evropska unija prejela Nobelovo nagrado za mir. EU je bila podeljena leta 2012 na podlagi njenih prispevkov k miru in spravi. To je bil čudovit dosežek glede na dejstvo, da je bil prvotno prav za ta namen ustvarjena, med drugim po drugi svetovni vojni.

da je bila Sagrada Familia v gradnji že zadnjih 138 let. Očarljiva Sagrada Familia Antonija Gaudija v Barceloni je prava arhitekturna mojstrovina, kar pojasnjuje, zakaj traja tako dolgo, da bo dokončana. Medtem ko so bile izjemne starodavne piramide Egipta zgrajene v 85 letih, med 2589 in 2504 pr. n. št., je bila Sagrada Familia v gradnji že zadnjih 138 let. Gradnja znamenite bazilike se je prvič začela leta 1882 in čeprav Gaudi ni videl svojega dokončanega izjemnega dela, namerava Barcelona to dokončati do leta 2026, ob 100. obletnici Gaudijeve smrti.

da bruseljsko letališče proda največ čokolad na svetu. Verjetno ste že slišali za belgijsko čokolado. Slovi kot ena najboljših čokolad na svetu in popotniki to več kot očitno vedo, saj bruseljsko letališče proda več sladkarij kot kjer koli drugje na svetu. Na letališču se vsako leto proda več kot 800 ton čokolade.

Brina Tomažič, Živa Založnik, 3. i

Categories
Nekategorizirano

PREDNOSTI ČLANSTVA V EU

  1. SCHENGENSKO OBMOČJE

To je območje, kjer so odpravljene notranje meje med državami članicami EU. S podpisom sporazuma o Schengenskem območju so bile odpravljene vse mejne kontrole.

To omogoča varno in enostavno potovanje  in vsi državljani EU so med potovanjem po Evropi zaščiteni s celovitim sklopom pravic potnikov, zaščiteni pri nakupu paketnih potovanj, itd.

2. SVOBODA GIBANJA MED DRŽAVAMI EU

Člani EU imamo pravico do prostega gibanja na ozemlju.

Mladi imamo, kot državljani EU, pravico se usposabljati in študirati v kateri koli državi članici EU pod enakimi pogoji kot državljani te države in imamo pravico delati kjer koli v EU in izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja trg.

3. SKUPNA VALUTA EVRO

Evro nam je precej olajšal plačevanje, prav tako lažje primerjamo cene med seboj. Podjetja lahko zaračunavajo potrošnikom v eni valuti in niso izpostavljena nihanju deviznih tečajev. Cene pa so zaradi odprave transakcijskih stroškov stabilnejše. 

 

4. DELO IN ŠTUDIJ KJERKOLI V EU

Kot državljani EU imamo pravico, da se usposabljamo in študiramo v katerikoli državi članici pod enakimi pogoji, kot njeni državljani. Prav tako imamo pravico, da se zaposlimo kjerkoli v EU in izkoristimo možnosti, ki jih ponuja trg dela.

Nika Sotenšek in Saša Semprimožnik, 3. č