Gimnazija Celje – Center že 6. leto sodeluje v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Letos smo obiskali našo partnersko šolo v majhnem mestu na severu države Strömsund. Na pot smo se odpravili v nedeljo 18.9. z dunajskega letališča proti švedski prestolnici, dan smo izkoristili za ogled mesta in spoznavanje kulture in zgodovine. V večernih urah smo z vlakom prispeli v Strömsund in se nastanili v njihovem študentskem domu.
Prvi dan nas je pričakal prijazen sprejem ravnateljice in mentorice programa EPAS z dijaki, ki so nam ob predstavitvi šole in mesta podarili simbolična darila. Šolo obiskuje 300 dijakov, ki se izobražujejo na sedmih različnih poklicnih in štirih splošnih programih. Učilnice in kabineti za profesorje so zelo prostorni in namenjeni manjšim učnim skupinam. Ogledali smo knjižnico, ki je ne uporabljajo le dijaki in profesorji, temveč je namenjena celotni skupnosti. Presenečeni smo bili nad njihovimi urniki, ki se precej razlikujejo od naših, ure so različno dolge, prav tako tudi odmori. Med poukom imajo številne proste ure, ki jih preživijo v skupni avli ob kavi ali namiznem tenisu. Za zdrav življenjski slog skrbijo z uravnoteženimi obroki, ki so za vse brezplačni.
Po odmoru za kavo smo spoznali naše sovrstnike, ki sodelujejo v tem projektu. Predstavili so nam svoje aktivnosti, mi pa njim Slovenijo in našo šolo s himno. Sledile se delavnice na temo aktivnega državljanstva. Marina nam je pripravila trditve o EU, mi pa smo se morali opredeliti, ali se z njimi strinjamo ali ne. Svoja stališča smo argumentirali. Spoznali smo, da s švedskimi vrstniki delimo podobna stališča.
Tretji dan naše izmenjave smo pričeli z obiskom šole za imigrante, kjer poteka pouk švedščine na različnih ravneh. Z ravnateljico Heidi Sundelin smo si ogledali, kako poteka celoten proces integracije. Večina priseljencev prihaja iz afriške Somalije in Sirije. Spoznali smo, da učitelj ne posreduje le znanja, temveč se z njimi povezuje tudi na osebni ravni in jim pomaga pri spopadanju pri vsakodnevnih težavah. Pogosto so učitelji edini stik s švedsko skupnostjo, saj priseljenci večinoma živijo izolirano.
Nadaljevali smo z delavnicami aktivnega državljanstva, kjer je delo potekalo v mešanih skupinah z gostitelji. Debatirali smo o naslednjih vprašanjih:
- Kako je EU prispeva k svetovnemu miru?
- O katerih pristojnostih EU ne sme odločati?
- Katera področja bi kot Erasmus študent prednostno ratreševal?
Drugi del debate smo namenili primerjavi šolskih sistemov. Naše ugotovitve so:
- Švedski šolski sistem je veliko bolj odprt in učiteljem omogoča večjo avtonomijo pri izbiri učne snovi;
- Veliko večji poudarek je na samostojnem delu in kritičnem razmišljanju. Učitelje kličejo po imenih in med njimi vlada prijateljski odnos.
- Odločujoč vpliv pri vpisu na fakulteto ima učiteljeva ocena – njihova ocenjevalna lestvica je med A in F, A je najboljša, F pa najnižja ocena.
- Izrazita je učiteljeva avtonomija, stikov s starši skorajda ni.
- Dijaki med poukom ne delajo zapiskov, pijejo kavo, poslušajo glasbo in se lahko tudi prosto sprehajajo.
- Preverjanje znanja ne poteka v obliki testov, večinoma le v obliki seminarskih nalog in esejev.
Dan smo začeli z delavnicami, na katerih smo primerjali statistične podatke Evrobarometra. Razdelili smo se v dvojice z našimi gostitelji. Skupaj smo preučili pripravljeno gradivo, ki je povzemalo statistične podatke, pridobljene v 2021/2022. Vsak par si je izbral 5 področij, ki smo jih med sabo po državah primerjali. Ugotovitve naših raziskovanj smo predstavili na različne načine, nekateri dijaki so za predstavitev izbrali powerpoint, drugi pa so celo izdelali plakate. Večinoma so nam bile za raziskovanje zanimive podobne teme. Izbrali smo predvsem teme s področja okolja, zadovoljstva in življenjskega standarda, zaupanju državljanov v državne institucije ter pogleda na aktualne družbene razmere (koronavirus, ruska invazija na Ukrajino ). Ugotovili smo, da je ocena kakovosti življenja med državama podobna, hkrati pa se zelo razlikujemo v stopnji zaupanja v vladne institucije. Okoljska tematika Švede veliko bolj skrbi, medtem ko Slovenci veliko več pozornosti namenjamo finančni nestabilnosti. Slovenci menimo, da je visoka izobrazba ključnega pomena, Švedi pa tega mnenja z nami ne delijo.
Med bivanjem v Stromsundu smo bolje spoznali tudi njihov življenjski slog, ki se v marsičem razlikuje od našega. Velik pomen dajejo ureditvi bivalnih prostorih in njihovi zračnosti. Čeprav nimajo predpisanih šolskih uniform, vsi fantje nosijo “šilt kape,” dekleta pa hodijo v šolo z majhnimi torbicami. Trgovine z alkoholom so v državni lasti, zato mladostniki do dvajsetega leta do alkohola sploh ne morejo dostopati. V primeru, da v dijaškem domu pri varovancu odkrijejo alkohol, sledijo sankcije, običajno je to izključitev za tri mesece. Povsod v šolah imajo mize za namizni tenis, da lahko dijaki svoje proste ure kvalitetno preživijo. S Švedi delimo strast do kave, s katero uživajo v svoji “fiki”, ki je namenjena počitku in druženju ob sladkih prigrizkih. V šolah izjemno poudarjajo tudi tehnološko opremljenost, ki pa je pripeljala do tega, da imajo dijaki težave s pisanjem z roko. Njihovi urniki so prilagojeni vozačem, saj so prepričani, da dijaki za kvalitetno delo potrebujejo daljši spanec, yato s poukom ne začenjajo pred osmo uro zjuraj, končajo pa najkasneje ob treh.
Šola spodbuja povezanost z lokalnim okoljem, saj se že v petem razredu osnovne šole seznanjajo s trgom dela in zaposlitvenimi možnostmi. Delo ob šoli je za njih običajno, prav tako veliko bolj cenijo poklicne šole, v katerih spodbujajo učenje preko izkušenj. Vsi učenci so upravični tudi do štipendij.
Dan smo pričeli z zajtrkom v dijaškem domu. Ob deseti uri sta nas pobrala dva kombija, s katerima smo se odpeljali proti največjem kanjonu v Skandinaviji – Hällingsåfallet. Pot po idilični švedski pokrajini nam je vzela dve uri. V naravnem rezervatu smo si ogledali tamkajšnji največji slap in prelepo sotesko posneli tudi z dronom. Po krajšem sprehodu je sledila malica, ki smo si jo v kurišču pripravili sami. Spekli smo hrenovke, naredili hotdoge ter si skuhali kavo. Po prijetni malici smo izlet nadaljevali proti vasici, v kateri živi profesorica angleščine – Jennifer. Razkazala nam je svoje posestvo in nam omogočila, da smo se lahko peljali s kanujem. Sledilo je izjemno okusno tradicionalno kosilo – meso losa na žaru – ter druženje. Po prijetnem dnevu smo se vrnili v dijaški dom. Večer pa smo izkoristili za zadnje druženje z našimi gostitelji.
Danes nas je čakalo prostovoljno delo v lokalni skupnosti. Razdelili smo se v skupine in odšli pobirati smeti ob jezeru. Ugotovili smo, da Švedi veliko bolj skrbijo za naravo, saj smo na poti našli in pobrali minimalno število smeti. Delo smo nadaljevali v mestu, ki nas je prav tako pozitivno presenetilo. Po končanem delu smo z Marino odšli do tradicionalne sušilnice mesa, ki jo ima laponska skupnost. Sušilnica je bil lep prikaz povezovanja, strpnosti in solidarnosti med različnimi tradicionalnimi skupnostmi. Dan smo nadaljevali v kulinarično obarvanem vzdušju z našimi gostitelji. Skupaj smo skuhali kosilo in se pri tem izjemno zabavali ter se še bolj povezali.
Petdnevno bivanje na Švedskem je hitro minilo. Polni lepih vtisov smo se vrnili v Slovenijo, kjer svoje švedske prijatelje z nestrpnostjo pričakujemo konec marca.